Mi smo krenili proti občini Škofja Loka oziroma proti Škofjeloškemu gradu. Ko smo prišli do Škofjeloškega gradu, smo zavili levo in se po planoti nad Škofjo Loko usmerili proti zaselku Gabrovo, ki leži na zahodni strani pobočij Lubnika. Ko prispemo do asfaltne ceste, ki se vzpenja proti prej omenjenemu zaselku, kmalu krenemo na gozdno stezo oziroma gozdni kolovoz, ki nas odpelje do zaselka. Iz Gabrovega pa se začnemo konkretno vzpenjati na Lubnik po značilnih planinskih poteh, ki so natančno označene s svežimi knafeljčevimi markacijami. Tla so prepletena s koreninami tamkajšnjih dreves in manjšimi skalami iz dolomita. Na vrh lahko pridemo po slabih 2 urah hoje, kar pa je seveda odvisno od hitrosti hoje. Na vrhu se lahko okrepčamo v Domu na Lubniku (1024 m). Gre za sodoben gostinski objekt, ki je dobro obiskan.
Na vrhu smo tudi deležni lepih pogledov na Kamniško-Savinjske Alpe (Dobrčo, Kriško goro, Storžič), Ljubljansko kotlino na območju Kranja, Šenčurja, Cerkelj ... in Škofjeloško pogorje (Blegoš, Mladi in Stari vrh, Križno goro, Lavtarski vrh nad Planico, Šmarjetno goro in Jošt. Jasno so tudi vidne cerkve na pohodniški poti: Gorenjske hribovske cerkve: sv. Križ na Kržni gori, sv. Nadangel Gabrijel na Lavtarskem vrhu, sv. Marjeta na Šmarjetni gori, sv. Jošt ...
Nazaj v Škofjo Loko se lahko spustimo po Grebenski poti, da se ne vračamo po isti poti, po kateri smo se vzpeli. Zelo kratek čas hodimo po prej opisani poti, nato pa zavijemo na levo, kjer na dolomitni skali lahko preberemo Pot po grebenu.
Ta pot je dobro označena s Knafeljčevimi markacijami, je nekoliko ožja, na nekaterih delih rastlinje sega čez ozko planinsko stezo, manjše skale pogosto prekrivajo pot, gre strmo navzdol, minimalno vijuga po strmih pobočjih Lubnika in imamo kratke intervale, kjer hodimo tudi v manj strme bregove. Po slabih dveh urah prispemo do reke Sore, ki jo prepoznamo po značilni rjavi barvi.
Nato potrebujemo samo še nekaj minut, da pridemo do dela Škofje Loke na zahodnem delu, ki nosi ime Vincarje. Tu lahko vidimo tudi Mini hotel gostinstvo in turizem, d.o.o., Vincerje 47, 4220 Škofja Loka, kjer lahko tudi prenočimo in se okrepčamo.
Iz Vincerjev smo po nekaj minutah prišli v stari del Škofje loke, ki smo ga prehodili sorazmerno hitro in na koncu smo se spustili do reke Sore, kjer smo imeli parkiran avto.
Pohod je bil zanimiv, ker hodimo po lepih planinskih poteh, iz katerih se nam med drevesi odpre pogled na bližnjo in daljno okolico, ki je sestavljena iz hribovij in dolin. Kombinaciji temno zelenih in svetlo zelenih področij, ki so na določenih mestih obogatene s hišami, cerkvami ..., človeka napolni z občutki lepote. Ta občutek se potencira na vrhu Lubnika, kjer smo deležni celovitih, lepih pogledov na že prej opisano pokrajino.
Če kliknete na spodnji zemljevid, lahko dobite GPX sled zgoraj opisanega pohoda, ki je bil sneman na licu mesta (14. 7. 2019).
