POHODNIŠTVO, IZLETNIŠTVO IN EVROPSKE PEŠPOTI

| Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji | Forum o pohodništvu |

1. UVOD

Gibanje človeka v naravi je stalnica. Nekoč iz potrebe po preživetju, danes – pa bi lahko rekli - predvsem po polnjenju baterij oz. za iskanje novih energij ali moči. Morda bi lahko rekli tudi za sprostitev.
 

Za gibanje človeka v naravi uporabljamo več pojmov. S pohodništvom mislimo po eni strani kot športno in rekreativno aktivnost, ki temelji na hoji, po drugi pa tudi kot spoznavanje naravnega okolja ter aktivno doživljanje raznovrstnosti kulturno-etnološkega bogastva pokrajine, na vnaprej določeni, urejeni in označeni trasi. Pretežno predstavlja enodnevno aktivnost, lahko pa tudi večdnevno povezano hojo s presledki za spoznavanje zanimivosti okolja (npr. transverzale, povezane regijske poti, ali evropske pešpoti ...). Planinski terminološki slovar pa označuje pohodništvo le kot prirejanje ali udeleževanje pohodov.

Izletništvo je športna dejavnost, ki se ukvarja s prirejanjem ali udeleževanjem izletov, pohodništvo pa je dejavnost, ki se ukvarja s prirejanjem in udeleževanjem pohodov. Pri izletu gre za časovno in daljinsko krajše pešačenje. Bolj zahtevnemu in daljšemu pešačenju pa rečemo pohod. Dostikrat pa uporabljamo še izraz tura, ki naj pomeni daljše in zahtevnejše gibanje v gorah.  

Namesto pohodništva slišimo tudi za besedo popotništvo, ki jo slovenski pravopis definira takole: popotništvo je življenje človeka, ki ga nemir žene po svetu in popotnik je tisti, ki se premika iz kraja v kraj. Nekateri trdijo, da izraz popotništvo  ne ustreza športni zvrsti, ki je opredeljena z izrazom pohodništvo. Marko Kmecel opredeli popotništvo kot eno od oblik aktivnega bivanja v naravi, kot sodobno rekreacijsko dejavnost, ki zadovoljuje hkrati človekove duhovne, estetske, izobrazbene in družbene potrebe. Pri popotništvu ne gre zgolj za hojo, ampak je mogoče popotovati z različnimi prometnimi sredstvi (s kolesom, avtobusom, vlakom, letalom, avto-štopom, itd.) Izraz pohodništvo pa natančno označuje način človekovega gibanja. Pri pohodništvu se človek giblje samo s hojo. Poznan pa nam je tudi termin gorništvo, ki ga lahko pojmujemo kot gibanje v gorah po različno zahtevnem svetu v vseh letnih časih .

Slovenija je v vseh pogledih raznolika dežela, po večini hribovita in pokrita z gozdovi, ki so potencialna vegetacija na več kot 90 % površine naše dežele. Gozd pokriva okoli 60% slovenske površine, gozdnega prostora pa je kar okoli 80%.  Velika vegetacijska pestrost, raznolike geološke razmere, razgiban relief in mešanje celinskega, sredozemskega in alpskega podnebja da izjemen pečat naši deželi. Ta poseben pridih ji daje Alpski svet, Kras, Primorje in Panonska nižina. Ustavno načelo splošne odprtosti in dostopnosti gozdov ter gora lahko štejemo za civilizacijski pridobitvi. Vsi ti osnovni elementi pohodništva (raznolikost pokrajine …),  so rodila številne markirane poti z različno vsebino in zahtevnostjo. Slovenija meri nekaj več kot 20 000 kvadratnih kilometrov in ima skoraj 10 000 kilometrov označenih poti. Nekatere  markirane poti so tudi del evropskih peš poti in tako povezujejo ter umeščajo Slovenijo v EU (poti E6 in E7, Via Alpina).

Številne poti nas opozorijo na različne naravne in kulturne znamenitosti. Veliko označenih poti se nahaja v naravnem okolju in tako brez posebne organizacije vključuje v potek poti določene znamenitosti (fauna, flora, naravni pojavi, slapovi, izviri, jezera, kulturna identiteta...). Določene poti lahko govorijo o dominantni posebnosti na njej in so bile zasnovane na neki ideji.

Strategija razvoja turističnega proizvoda pohodništva v Sloveniji razdeli poti kot kaže slika:

2. EVROPSKE PEŠPOTI V SLOVENIJI

Prek Evrope poteka enajst evropskih pešpoti, med njimi dve tudi prek Slovenije;

o   številka E 6: Lapland - Baltic Sea – Wachau – Adriatic – Aegean Sea
Kilpisjärvi (FIN) - Pirkanmaa – Turku – Grisslehamn –Stockholm – Malmö – Copenhagen – Flensburg – Kiel – Lübeck – Lauenburg a.d. Elbe – Bodenteich – Braunschweig – Goslar – Göttingen – Münchberg – Marktredwitz (option: Cheb - Nýrsko – Železná Ruda – Bayerisch Eisenstein) –Furth im Wald – Gr. Arber – Arbesbach – Melk a.d. Donau – Radlpass – Mozirje – Rijeka/Strunjan (Koper) – ride – Igoumenitsa – Ioannina – Florina – Alexandroupolis (GR)

o   številka E 7: Atlantic – Mediterranean Sea – Lake of Garda - South Hungary
Escorial (E) – Tivisa – Jadraque – La Puebla de Valderde – Argebtera – Andorra la Vella – Lodéve – Remouline – Trascon – Manosque – Menton – Ventimiglia – Altare – Travo – Robič – Kobarid – Hodoš – Bajánsenye – Szeged – Nagylak (H)

Za evropske pešpoti skrbi Evropska popotniška zveza, www.era-ewv-ferp.org . Zveza združuje 54 planinskih in popotniških organizacij iz 28 evropskih držav, katerim se kot zunanji organizaciji pridružujeta CTO iz Cipra in FRMSM iz Maroka. Slovenija je stalna članica Evropske popotniške zveze že od njenega nastanka v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Interese naše države v EWV zastopa kot članica Komisije za evropske pešpoti, Planinska zveza Slovenije.  Poti je okoli 60 000 kilometrov, so dolge in povezujejo s severa na jug ali z vzhoda na zahod. Evropske pešpoti povezujejo Evropo na najbolj izviren način in nas vežejo na hojo čez hribe in doline, iz regije v regijo, iz domovine v domovino, iz dežele v deželo…in vse to BREZ  MEJA. 


 

a)      E6

Slovenija se je vključila v omrežje evropskih pešpoti na pobudo avstrijskih gozdarjev. Njihovi pobudi je prisluhnil gozdarski inženir Milan Ciglar, velik ljubitelj narave, hoje po gorah in nižinskem svetu ter eden od pobudnikov za ustanavljanje gozdnih učnih poti v Sloveniji. Po njegovi smrti je bil slovenski del E 6 od Drave do Jadrana preimenovan v njegov spomin: Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana.

Na predlog Milana Ciglarja in v soglasju s Planinsko zvezo Slovenijo sta takratna Komisija za tisk in propagando pri Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij ter takratna Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, pobudo sprejela. Otvoritev slovenskega dela  E6, ki je bila 24. maja 1975 na Mašunu, je potekala v okviru Tedna gozdov in proslave stoletnice prvega gozdarskega društva na Slovenskem.

Pot je dolga nekaj več kot 350 kilometrov in jo lahko prehodimo v dobrih 14 dneh. Prvotno je bila pot zastavljena od Radelj do Kastava nad Rijeko. A žal formalno neurejene razmere na meji s Hrvaško, kjer E 6 zapusti slovensko ozemlje, so narekovale drugačno rešitev.  In tako se je Komisija za evropske pešpoti (KEUPS) v letu 1997 odločila speljati pot od gradu Snežnik dalje na slovensko obalo Jadrna v dveh variantah. Ena različica poti vodi popotnike od gradu Snežnik do Mašuna in  prek Velikega Snežnika do Strunjana, druga pa se Velikemu Snežniku izogne.

Na poti je 39 kontrolnih točk in žigov.

b)      E 7

Pot E7 prvotno imenovano »Od Soče do Sotle« je na pobudo prof. Ciglarja trasiral in uredil dr. Boštjan Anko. Segala je od mejnega prehoda Robič do Bistrice ob Sotli. Odprta je bila 12.septembra 1986 na Mačkovcu v počastitev Svetovnega kongresa Mednarodnega združenja gozdarsko-raziskovalnih organizacij (IUFRO). Komisija za evropske pešpoti pri  zvezi gozdarskih društev Slovenije je 22.03.1995  predlagala podaljšanje E7 od Bistrice ob Sotli do madžarske meje pri Hodošu. Podaljšek poti iz Bistrice ob Sotli poteka po Ormoški,  Haloški in Pomurski poti.Otvoritev podaljška poti E-7 je bila 14. oktobra 1995 v Olimju v počastitev 20-letnice evropskih pešpoti v Sloveniji. Ob tej priliki je bilo dosedanje ime poti od Soče do Sotle spremenjeno v  Od Soče do Mure. Od leta 2002 nosi ime po Zoranu Naprudniku, zelo prizadevnemu družbenemu delavcu v športu in turizmu. Slovenski del poti je dolg  nekaj več kot 600 km in ima 42 kontrolnih točk z žigi.

E6 in E7 se pri nas srečata nedaleč od medvedjih stopinj v Predgozdu, blizu Mačkovca in Sela pri Robu sredi prekrasnih gozdov. Obe poti sta označeni z rdeče-rumenimi markacijami.

c)      Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji (KEUPS)

Še pred odprtjem slovenskega dela E-6 je bila 22. maja 1975 za vzdrževanje poti ustanovljena »Skupnost pešpoti«, ki so jo sestavljali gozdni obrati kot ustanovitelji poti, ter »Odbor pešpoti«. Med ustanovitelji skupnosti je bil sklenjen »Dogovor o organiziranju in vzdrževanju poti E-6, ki sta se ji pridružila tudi PZS in Turistična zveza Slovenije. Že po treh letih se je izkazalo, da so naloge s potjo prerasle možnosti skupnosti in odbora zato je redna skupščina PZS 26. maja 1979 v Ljubljani sprejela sklep v oblikovanje Komisije za popotništvo, ki se je kasneje preimenovala v Komisijo za evropske pešpoti. Pred oblikovanjem komisije pri PZS so ustanovitelji skupnosti na izredni seji »Skupnosti pešpoti«, 11. maja 1979 v Kastavu oblikovali »Skupščino ustanoviteljev popotništva«, ki se je  kasneje preimenovala v »Skupnost ustanoviteljev evropskih pešpoti v Sloveniji« in sprejeli  »dogovor o razvijanju slovenskega popotništva in vzdrževanju pešpoti E-6«. Na seji skupnosti 23.julija 1979 je bil izoblikovan znak (markacija) in smerna puščica za označevanje te poti na področju Slovenije. Medtem ko je bil status Komisije za evropske pešpoti reguliran s statutom PZS, pa »Skupnost ustanoviteljev evropskih pešpoti v Sloveniji« ni imela nobenega pravnega statusa. Zato je ta na svoji seji 23. aprila 1992 v Ljubljani razpustila skupnost, njihove naloge pa v celoti  prenesla na Komisijo za evropske pešpoti pri Zvezi društev inženirjev in tehnikov (ZDIT) gozdarstva in lesarstva Slovenije (GLS). Tako sta nastali dve komisiji za evropske pešpoti. Pri PZS, ki je obdržala stike z javnostjo ter z organizacijami zainteresiranimi za popotništvo in pri ZDIT GLS, ki je skrbela za vzdrževanje obeh evropskih pešpoti v Sloveniji. Ker sta interes in dejavnost obeh komisij vse bolj usihala prav zaradi velikih sprememb v organiziranosti zlasti v gozdarstvu Republike Slovenije je bil 17. 03. 1994 sklican sestanek vseh ustanoviteljev, kjer je potekal razgovor o nadaljnjem delu in vzdrževanju obeh poti.  V koncu leta 1995 je bilo na pobudo Zorana Naprudnika, predsednika Komisije za evropske pešpoti pri PZS, sklenjeno, da se obe komisiji povežeta in delujeta usklajeno vsaka na svojem področju dela. Vendar do realizacije teh sklepov nikoli ni prišlo.  Delo komisije pri ZDIT GLS je zaradi sprememb v delu gozdarskih služb počasi zamiralo, zaradi bolezni Zorana Naprudnika  pa je tudi delo Komisije za evropske pešpoti pri PZS zamrlo vse do leta 2000, ko se 2.11.2000 osnuje in podpiše nov dogovor, ki določa delovanje Komisije za evropske pešpoti. Vsaka od ustanoviteljic ( Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev ) KEUPSa se zaveže za svoje področje dela.

Glavne naloge so:

• Vključevanje Slovenije v evropske tokove s popotništvom po evropskih pešpoteh
• Uveljaviti javni in državni interes za evropske pešpoti v Sloveniji
• Širiti idejo hoje v naravi v obliki popotništva in turizma
• Seznanjati popotnike z naravnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi Slovenije in turistično ponudbo
• Popularizirati gozdove Slovenije in njihov pomen za turizem
• Prispevati k promociji popotništva in spodbujanju trženja v turizmu na podeželju
• Prispevati k razvoju podeželja
• Popularizirati varovanje narave, okolja in lastnine v naravnem okolju
• Sodelovati v medsebojnem spoznavanju ljudi v domovini in ljudi iz drugih držav zaradi sožitja, sporazumevanja in miru v svetu
• Uveljavljati evropske pešpoti kot sestavino turizma

·        Koordiniranje Kluba   popotnikov po evropskih pešpoteh v Sloveniji.

d)  Evropske pešpoti lahko:

• Turizmu zagotavlja del infrastrukture, po kateri povpraševanje raste.
• Obiskovalcu nudi doživetje, ki je v turističnem gospodarstvu vse bolj cenjen.
• Oba  odseka E6 in E7 v naši državi omogočata vključevanje v evropski trend pohodništva in tako omogočata vključevanje popotništva v trend evropske ponudbe naše dežele.  Kar pomeni  posebno možnost pohodništva v nepretrganem obisku dežele. Skratka omogočajo ponudbo posebnosti, saj lahko že govorimo o trekingu skozi Slovenijo oz. o večdnevnem obisku. Posredno to pomeni spodbujanje  možnosti prenočitvenih kapacitet za manj oseb, pa tudi več.

• Evropohodi omogočajo združevanje popotnikov v več kot dvajsetih evropskih državah. Takšen je bil v letu 2001 in je zopet v letu 2006. Evropohodi, ki se odvijajo vsako peto leto so simbol miru in združevanja Evrope.
• Vsakoletno srečanje popotnikov v Sloveniji na drugem delu poti v drugi soboti v mesecu maju.
• Velik sociološki moment so popotniki za hranitelje žigov in nasploh za deželo kamor prihajajo, saj njihov obisk pomeni doprinos nove, pozitivne energije v okolje poti, kar pomeni  dvig kulturne ravni.
• Tudi eden od garantov  za načelo vzdržnega razvoja. Svojo kvaliteto prinašajo h paradigmi razvoja, ki temelji na ohranjanju virov, od katerih je odvisen obstoj človeštva. Pokažejo na odnos okolja in njegovo učinkovito varovanje, ki je v sodobnem svetu eno od pomembnih, če že ne najpomembnejše merilo razvitosti konkretne družbe. Dvigajo zavest o nujnosti varovanja narave kot osnove človekovega obstoja. Gradi se ponos lokalnega prebivalstva in mu pokaže, kako lahko varovanje narave prinaša koristi za turizem in s tem posredno tudi ekonomske in zaposlitvene koristi lokalni skupnosti.
• Pokažejo na umikanje lokalno osnovanih mej in »mejic«. So garant, ali bolje rečeno dajo možnost za sodelovanje in možnost sklepanja partnerstva. Sodobni globalizacijski procesi terjajo takšno prostorsko povezovanje, ki spodbuja podobnosti ter zanemarja oz. omejuje posebnosti lokalnih življenjskih slogov in lokalnih kulturnih identitet. Globalni in lokalni procesi lahko najdejo skupno rdečo nit v Poti.
• Razvijanje podjetniške zavesti. Kot načelo velja za izvajanje gospodarskih dejavnosti tako za posameznika kot za večje ali manjše podjetje ali družinske kmetije.
• Omogočajo promocijo navzven in navznoter oz. od dežele, pokrajine do posameznika.
•  Lahko preusmerjajo obisk  z območij, kjer je nosilna sposobnost že presežena, na druga, manj ranljiva območja .

Evropohod 2001                                            Bivak na Mačkovcu    

e) Izzivi za prihodnost

• ureditev spletnih strani
• okrepiti povezavo med nosilci kontrolnih točk in KEUPSom
•  povečati promocijo drug drugega na lokalni ravni, izmenjavo podatkov o strukturi in željah gostov
• nekaj nosilcev kontrolnih točk usposobiti za podajanje interpretacije narave (vse bolj so številni tisti popotniki, turisti, ki bi o naravi radi izvedeli več, v živo. Narava navdušuje mnoge ljudi in zakaj bi ne izkoristili tega dejstva v korist vseh?)
• usposabljanje za vodnike po evropskih pešpoteh
• usposabljanje za organiziranje trekingov (ponudba raznih paketov)

• spodbujati povezave v državi in Evropi
• preseči zaprtost znotraj posameznih institucij ali organizacij, lastnikov in podjetij
•  koristno povezovanje na projektih
• vzpostavitev sistema nizkocenovnih prenočišč
• prenočišča na domu domačinov
• pripraviti analizo: Kaj želimo ponuditi našim popotnikom?
• doseči razpoznavnost produkta popotništva po evropskih pešpoteh
• vključiti se v slovensko bazo pohodniških poti
• v vsebine vključevati »eko« izdelke in produkte, ki izhajajo iz posameznega območja, vodniki, zloženke, načrti, info centri, označbe ob poti…),
• osnovanje info centra za evropske pešpoti

Pripravil: Jože Prah, predsednik KEUPS

Literatura: Ana Barbič,Izivi in priložnosti podeželja; Silvo Kristan, V gore…; Tone Tomše, Zapiski; Strategija razvoja turističnega proizvoda pohodništva v Sloveniji; Planinski terminološki slovar; Slovar slovenskega knjižnega jezika; Preglednik popotništva na evropskih pešpoteh za leti 1993/1994;