Pohod po evropski pešpoti (predvideni trasi E12), sobota, 23.
januarja, 2016: Škofije–Ankaran–Koper–Izola
Okoli 150 pohodnikov se nas je zbralo ob koncu januarja
2015 pred hotelom Casino Carnevale. Nameravali smo prehoditi predvideno
traso: Škofije–Ankaran–Koper–Izola. Med pohodniki so
vihrale naslednje zastave: Evropske unije,
Evropske pešpoti, PD Lisca,
PD Radlje ob
Dravi in
Kluba tržaških turistov.
Škofije: Hotel Casiono Carnevale
Predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji Jože Prah nas je
nagovoril z naslednjimi besedami: V Sloveniji imamo 2 evropski pešpoti E6 in E7. Danes
gremo prvič po novi evropski pešpoti E12, ki se prične na mejnem prehodu
Škofije, od koder gre proti Hrvatinom, se spusti v Ankaran in gre potem
v bližini morja oziroma ob morju do Kopra in najprej do Izole. Iz Izole
gre v Strunjan, Portorož in vse do Sečovelj na slovensko-hrvaški meji..
Na ta način bo Slovenija povezana z Evropo s tremi potmi (E6, E7 in
E12).
Po kratkih uvodnih nagovorih smo se
odpravili po asfaltni cesti proti zaselku Reber. Kratek čas smo hodili
po nekdanji železniški progi
Parenzani (Porečanki), potem smo se usmerili navkreber proti prej
omenjenemu
zaselku.
Po kakšnih 45 minutah hoje smo prišli do vinskih hribov, kjer smo
prišlli na Slovensko planinsko pot.
Pri kmetiji smo morali
zaviti proti vinogradom, vendar že po 15 metrih smo zavili desno, vzdolž
vinograda in se usmerili proti naslednjemu zaselku Božiči. Do Božičov smo prišli tako, da smo ob koncu vinograda, kjer stoji
smerokaz
zavili v hrib. Kmalu vzpon popusti in hodimo po gozdni stezi skoraj v
ravni liniji do Božičov. Obkrožal nas je
črni bor,
hrast ... Po tleh pa je
ležal
peščenjak (vrsta kamnine).
Pod kmetijo v vinskih hribih moramo
zaviti pod kmetijo levo ob vinogradu
V Božičih nam je Aldo Zubina povedal: Pod nami je Koperski zaliv,
Ankaran,
Koprska luka,
rezervoarji
(državne rezerve goriv za celotno državo) ... Lepo se vidijo tudi
avtomobili v Luki Koper. Najprej bomo šli še skozi naselje Božiče, nato
se bomo preko Hrvatinov spustili v Ankaran. Ob morju gremo mimo Sv.
Katarine in po cesti, ki gre iz Ankarana v Koper (ankaranska vpadnica).
Tu se vidi Škocjanski zatok, znan po pticah, ki se za krajši čas
zadržijo v tem zatoku, ko pridejo iz Afrike in nadaljujejo pot na sever.
Mi bomo šli naprej v Koper. Na koncu pa še ob morju do Izole. Pokazal
nam je tudi Strunjanski polotok in Piran s cerkvijo. Opozoril je tudi na
Pomjanski hrib, kjer poteka E6, ki gre po grebenih do Strunjana. V
Strunjanu se spojita E6 in E12, ki gresta skupaj naprej do Sečovelj in
naprej po Hravaški.
Razlaga Alda Zupina o nadaljnjem poteku poti
Kmalu, ko smo zapustili Božiče smo prišli
do
Hrvatinov, kjer je lep
pogled na Koperski in predvsem
Tržaški zaliv.
Iz Hrvatinov smo se spustili v Ankaran, kjer se konča Slovenska
planinska pot. V Ankaranu smo naredili krajši postanek.
Ankaran
Iz Ankarana smo se odpravili proti Sv. Katarini. Že v Ankaranu smo
opazili oglasno tablo:
Beblerjeva planinska pot, kasneje pa smo šli tudi mimo njegovega
spomenika.
Kmalu smo prišli do
obrežnega močvirja pri Sv. Nikolaju. Če ne bi hodili po
lesenih mostičkih, tu ne bi
bil možen prehod. Potem smo hodili tik ob morju na območju Sv.
Katarine. Obala je bila prikrita z odmrlim morskim rastlinjem.
Na območju Sv. Katarine
Preden smo prišli na Ankaransko cesto, smo šli še mimo manjše
marine,
nogometnega igrišča NK Galeb in
vojašnice, kjer je nastanjen
mornariški bataljon slovenske vojske. Na tem delu nam je Aldo Zupin
povedal: Ta teren vse do Kopra je v depresiji (pod morsko gladino).
Včasih je bil Koper otok, nato so naredili okoli soline. V času
italijanske okupacije so Italijani to izsušili, skopali so kanale in
teren spremenili v polja. V zadnjem času, ko Luka Koper poglablja
morje v pristanišču, nastaja mulj, ki ga po ceveh črpajo na te dele, kjer se
deponira. Voda počasi odteče, mulj se usede in nastaja kopno. Cela
Bonifika (ime terena na tem delu) je nastala iz načrpanega blata. Gre za
nestabilen teren, ki se še desetletja useda.
Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja na Titovem trgu v Kopru
Proti Izoli smo se odpravili po
Kidričevi ulici, mimo
Carpacciovega trga,
kjer smo že bili poleg morja. Pri
Hlavatyjevem parku smo zavili desno na
Semedelsko cesto, kjer smo zopet hodili tik ob morju. V daljavi smo lahko občudovali
tovorne ladje,
ki so plule po morju oziroma so bile zasidrane na morski gladini. Po
kakšnih 20 minutah hoje smo zavili na
sprehajalno in kolesarsko pot:
Koper-Izola. Vsaj 1,5 ure smo hodili po tej
cesti, ki je locirana pod
klifastimi pobočji tik ob morju. Kar
nekaj
ovinkov, ki so se kazali v
daljavi, je bilo potrebno prehoditi, preden se je pred nami pojavila
Izola, ki leži na manjšem polotoku. Ko smo prišli v mesto Izola, smo pri
bencinski črpalki zavili za 90 stopinj v desno. Tu smo po nekaj korakih lahko
občudovali
lokomotivo, ki je
nekoč vozila po Parenzani (Porečanki). Od te točke smo potrebovali vsaj
40 minut, da smo prišli do mesta, kjer nas je čakal avtobus. Najprej smo
prišli do
avtobusne postaje Izola.
Potem smo šli zopet ob morju do
hotela
Delfin. Tu pa smo zavili desno proti mestu, kjer nas je čakal
avtobust. Tu smo tudi zaključili pohod po predvideni trasi E12.
Izola je znana po tovarni ribjih konzeru Delamaris
Pohod je bil zanimiv, kajti hodili smo po krajih, ki so slikoviti
zaradi gričev, ki se končajo z morjem. Človek pa je s svojo dejavnostjo
zapustil čudovite zgradbe ... predvsem v Kopru in Izoli.
