Arnold Schönberg Center je posvečen ohranjanju in predstavljanju zapuščine skladatelja Arnolda Schönberga, enega najvplivnejših skladateljev 20. stoletja in pionirja atonalne glasbe ter dvanajsttonske kompozicije.
Lokacija: Center se nahaja na Schwarzenbergplatzu 6, na Dunaju, v Avstriji, mestu, ki je igralo ključno vlogo v Schönbergovem življenju in delu.
Zgodovina: Center je bil ustanovljen leta 1998 in od takrat deluje kot kulturni in raziskovalni inštitut. Njegova ustanovitev je omogočila vrnitev številnih Schönbergovih arhivov in osebnih predmetov iz ZDA, kjer je skladatelj preživel zadnja leta svojega življenja.
Dejavnosti: V Centru je obsežna zbirka rokopisov, pisem, notnih zapisov, fotografij in drugih dokumentov, povezanih z Schönbergovim življenjem in delom. Poleg tega organizirajo različne razstave, koncerte, predavanja in delavnice, ki so namenjeni izobraževanju in popularizaciji Schönbergovega dela.
Raziskovanje: Center ponuja tudi obsežne raziskovalne vire za znanstvenike in študente, ki se zanimajo za Schönbergovo glasbo, njegovo življenje in vpliv na sodobno glasbo.
To je edinstveno mesto za vse, ki jih zanima Schönbergova glasba in širši kontekst razvoja glasbe v 20. stoletju.
Karte za bridž/Wist, avtor: Arnold Schönberger
Arnold Schönberg, poleg tega da je bil pomemben skladatelj, je bil tudi vizualni umetnik in oblikovalec. Ena izmed njegovih manj znanih, a fascinantnih dejavnosti je bila oblikovanje kompletov kart za igre, kot sta vist (whist) in bridž. Kliknite za nakup kart. Cena 20 EUR.
Oblikovanje kart:
Arnold Schönberg je med letoma 1910 in 1913 oblikoval edinstvene komplete kart, ki so jih navdihnili različni umetniški slogi, vključno z ekspresionizmom, ki je bil takrat v vzponu. Njegove karte se od tradicionalnih razlikujejo po zelo izrazitem in abstraktnem slogu, z uporabo svetlih barv in stiliziranih figur.
Vizualni slog:
Karte, ki jih je narisal Schönberg, so značilne po svoji nenavadni in inovativni grafični zasnovi.
Namesto običajnih upodobitev kraljev, dam in fantov je Schönberg uporabil nekonvencionalne, včasih celo skorajda abstraktne oblike.
Figure na kartah imajo izrazite, ekspresivne obraze in zanimivo kompozicijo, ki odraža Schönbergovo zanimanje za vizualno umetnost.
Kontekst:
Šlo je za hobi, ki ga je Schönberg gojil vzporedno s svojo glasbeno kariero. Karte, ki jih je oblikoval, so bile del njegovega širšega umetniškega raziskovanja, ki je vključevalo tudi slikarstvo in risanje. Njegovo zanimanje za vizualno umetnost je bilo tesno povezano z njegovimi glasbenimi inovacijami, saj je vedno iskal nove oblike izraza.
Danes:
Te karte so danes redke in veljajo za zbirateljske predmete. So del Schönbergove širše zapuščine, ki vključuje ne samo njegove glasbene, ampak tudi likovne dosežke. Karte so pogosto razstavljene v Arnold Schönberg Centru na Dunaju, kjer je mogoče spoznati njegovo večplastno ustvarjalnost.
Atonalna glasba je glasbeni slog, ki zavrača tradicionalno tonalnost, kar pomeni, da ne temelji na določenem tonu ali tonalnem središču, kot je to značilno za večino zahodne glasbe do 20. stoletja. Atonalnost se pogosto povezuje s skladatelji druge dunajske šole, kot so Arnold Schönberg, Alban Berg in Anton Webern.
Značilnosti atonalne glasbe
Odsotnost tonalnega središča:
Tradicionalna tonalna glasba temelji na določenem ključu (npr. C-dur ali a-mol), kjer je določen ton (tonika) osrednji ton, h kateremu se melodija in harmonija vračata. Atonalna glasba te osrednje točke nima, kar ustvarja občutek nepredvidljivosti in svobode.
Nelinearna struktura:
Namesto jasnih melodij in harmonij, ki sledijo tonalnim pravilom, atonalna glasba pogosto uporablja kompleksne, nelinearne strukture, ki so lahko bolj fragmentirane in disonantne.
Disonanca in kromatika:
Atonalna glasba pogosto uporablja disonance (kombinacije tonov, ki zvenijo napeto ali neharmonično) in kromatične lestvice (lestvice, ki vključujejo vse poltone). Disonanca ni več nekaj, kar bi se želelo "razrešiti" v konsonanco, ampak postane sama po sebi pomemben izrazni element.
Svoboda v harmoniji:
Ker atonalna glasba ne sledi pravilom funkcionalne harmonije, ima skladatelj veliko svobode pri uporabi akordov in tonov. Vsak ton je lahko enako pomemben kot kateri koli drugi, kar omogoča neomejeno kombiniranje zvočnih barv.
Dvanajsttonska tehnika:
Ena izmed oblik atonalnosti, ki jo je razvil Arnold Schönberg, je dvanajsttonska tehnika (serijalizem). V tej tehniki skladatelj organizira vseh dvanajst tonov kromatične lestvice v serijo, ki se nato uporablja kot osnova za kompozicijo, brez ponavljanja tonov, preden so uporabljeni vsi toni iz serije.
Vpliv in pomen:
Atonalna glasba je pomemben prelom v zgodovini glasbe, saj je odprla vrata novim možnostim kompozicije in izražanja. Medtem ko je bila sprva pogosto kritizirana in slabo razumljena, je sčasoma postala cenjena kot pionirski dosežek v moderni glasbi. Skladatelji, ki so sledili Schönbergu, so še naprej raziskovali in širili meje glasbene kompozicije v 20. stoletju.
The BEAUTY of ATONAL MUSIC (performance) Schoenberg, 6 PIANO Pieces Op.19
Arnold Schönberger: dvanajsttonske kompozicije