POHODNIŠTVO

Metamorfne kamnine nastanejo s preobrazbo že obstoječih kamnin (magmatskih, sedimentnih ali drugih metamorfnih) pod vplivom visokega pritiska, temperature ali kemičnih procesov, brez taljenja kamnin. Ta preobrazba spremeni mineralno sestavo, strukturo in teksturo kamnin. Tu so glavne značilnosti metamorfnih kamnin:

### 1. **Izvor**
- **Metamorfni proces**: Metamorfne kamnine nastanejo, ko se že obstoječe kamnine izpostavijo visoki temperaturi in pritisku, ki pa ne zadostujeta za taljenje. Ta proces se običajno dogaja v globljih delih zemeljske skorje ali v območjih stika med tektonskimi ploščami.
- **Kamnine pred metamorfizmom**: Izhodiščne kamnine, imenovane protolit, so lahko sedimentne, magmatske ali že predhodno metamorfne.

### 2. **Struktura**
- **Foliacija**: Mnoge metamorfne kamnine imajo usmerjeno strukturo, imenovano foliacija. Ta nastane zaradi usmerjenega pritiska, ki razporedi minerale v plasti ali trakove. Primeri foliiranih kamnin so:
- **Skrilavec**: Finozrnata kamnina s tankimi plastmi.
- **Mikroskrilavec**: Foliirana kamnina, pri kateri so minerali večji kot pri skrilavcu, vendar še vedno mikroskopsko majhni.
- **Gnajs**: Kamnina z izrazitimi plastmi, kjer so temni in svetli minerali ločeni v trakove.
- **Nefoliirane kamnine**: Nekatere metamorfne kamnine nimajo foliacije, ker so nastale pod enakomernim pritiskom ali pa nimajo mineralov, ki bi se lahko usmerjali. Primeri nefloiiranih kamnin so:
- **Marmor**: Nastane iz apnenca, ima kristalno strukturo in gladko teksturo brez vidnih plasti.
- **Kvarcit**: Nastane iz peščenjaka in ima izjemno trdno in homogeno strukturo.

### 3. **Mineralna sestava**
- Metamorfne kamnine lahko vsebujejo nove minerale, ki se niso nahajali v izhodiščni kamnini. Ti minerali nastanejo zaradi visokih temperatur in pritiska, ki sprožita rekristalizacijo ali kemijske reakcije.
- Pogosti metamorfni minerali vključujejo granat, staurolit, cianit, silimanit in biotit.

### 4. **Metamorfne spremembe**
- **Rekristalizacija**: Minerali v izhodiščni kamnini se spremenijo v večje kristale, kar izboljša trdnost in gostoto kamnin.
- **Preurejanje mineralov**: Minerali se pod vplivom pritiska ali temperature preurejajo v stabilnejše strukture. Primer je sprememba skrilavca v filit, ki nato preide v gnajs, če se pogoji metamorfizma nadaljujejo.
- **Tlak in temperatura**: Višji pritiski povzročijo bolj izrazito plastenje, medtem ko višje temperature lahko povzročijo taljenje nekaterih mineralov in rekristalizacijo.

### 5. **Stopnje metamorfizma**
- **Nizka stopnja metamorfizma**: Pri nizkih temperaturah in pritiskih nastanejo kamnine, kot je skrilavec, kjer so mineralne spremembe minimalne.
- **Srednja stopnja metamorfizma**: Tu nastanejo kamnine, kot je filit in škrilavec, kjer so minerali že preurejeni v večje in stabilnejše kristale.
- **Visoka stopnja metamorfizma**: Gnajs in amfibolit nastaneta pri visokih temperaturah in pritiskih, kjer so mineralne spremembe najbolj izrazite.

### 6. **Uporaba**
- **Marmor**: Zelo cenjen v gradbeništvu in umetnosti zaradi svoje estetske vrednosti. Uporablja se za gradbene obloge, kiparstvo in okrasne elemente.
- **Gnajs**: Zaradi svoje trdnosti in odpornosti proti vremenskim vplivom se uporablja kot gradbeni material, predvsem za tlakovanje.
- **Kvarcit**: Zelo trdna kamnina, ki je primerna za uporabo v gradbeništvu in kot dekorativni kamen.

### Primeri metamorfnih kamnin:
- **Marmor** (nastane iz apnenca)
- **Kvarcit** (nastane iz peščenjaka)
- **Skrilavec** (nastane iz glinavca)
- **Gnajs** (nastane iz granita ali sedimentnih kamnin)
- **Amfibolit** (nastane iz bazalta ali gabra)

Metamorfne kamnine so izjemno pomembne, saj nam povedo veliko o zgodovini in razvoju zemeljske skorje, pa tudi o procesih, ki se dogajajo globoko pod površjem.